Člani Ao Rašica se radi potepajo po svetu v bolj ali manj velikih skupinah. To je lepo. Tokrat so si, skupaj z enim pridruženim (najbrž Gradišek, ki ima, če ni prišlo do dragega prestopa, matičarsko izkaznico in zgodovino, izbrali Španijo in gorovje Picos.de Europa na severu dežele.
Prikaži večOpomnik za protidopinško e-izobraževanje v vseh športnih panogah planinstvo.
Prikaži večPlaninska zveza Slovenije ima tudi za leto 2025 sklenjeno zavarovalno polico, ki celostno ureja zavarovanje alpinistov pri zavarovalnici Generali. Pri tem morajo posamični člani alpinističnih odsekov kot tudi društva upoštevati ključne elemente zavarovanje, kateri so podani v nadaljevanju.
Prikaži večVpis v razvid je individualen, vsak posameznik sam, in ne PZS ali PD oz. klub, mora predložiti vlogo in ustrezna dokazila.
Prikaži večVabljeni na odprtje občasne razstave Planinske zveze Slovenije in Slovenskega planinskega muzeja ob 50. obletnici prvenstvenega vzpona na prvi osemtisočak Makalu in 30. letnici vzpona s smučarskih spustom na zadnji osemtisočak Anapurno. Odprtje razstave bo 13. avgusta 2025 na Jezerskem, nato bo gostovala po Sloveniji: v Murski Soboti, Mojstrani in dvakrat v Ljubljani.
Uspeh na Makaluju je sprožil pravi plaz vrhunskih slovenskih dosežkov v Himalaji, s čimer je slovenski alpinizem stopil ob bok himalajskim velesilam. Ob 50-letnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočak je Viki Grošelj v družbi svojih alpinističnih kolegov predstavil novo knjigo Makalu, 8481 m s podnaslovom: Prvi slovenski osemtisočak in čas po njem. Med bralce jo je pospremil 30. julija 2025 v prostorih Planinske zveze Slovenije, pod okriljem katere je pred pol stoletja potekala ta uspešna himalajska odprava.
V novi epizodi podcasta V steni gostimo alpinistično legendo – človeka, ki je nekoč dejal, da se je v gorah iskal in se tam tudi našel. Z nami je neumorni 90-letni zaljubljenec v slovenske gore, vrhunski alpinist, Peter Ščetinin.
Gneči na cesti, dragemu gorivu in parkirninam se lahko enostavno ognemo. Tudi v letošnjem poletju se lahko v gore odpravimo z vlakom ali avtobusom. Na Gorenjskem in v Posočju je izbira res velika, vedno več možnosti pa je tudi na Savinjskem, Koroškem in na Pohorju. Najatraktivnejše linije smo zbrali na enem kupu.
Tako zagnane in mlade skupine z visokim nivojem že dolgo ni bilo na taboru v Dolomitih. Formirala se je močna ženska naveza, ki je zagotovo za prav vsak vzpon dobila pohvale in začudene odzive lokalcev, ko so slišali, kaj sta dekleti splezali. Mladi razgledani in močni Tržičani so s svojimi dogodivščinami prav vsak dan popestrili večere. Še dobro, da smo imeli Jaka, ki je s svojim cerkljanskim/primorskim narečjem konkuriral suverenim Tržičanom. Motivacije ni zmanjkalo nikoli - tudi ko se nam je med večerjo že spalo. Prava krema reši še tako natrgane blazinice, zato ni bilo izgovorov za naslednji dan. Želja po plezanju in osvajanju novih stolpov ter vrhov v Dolomitih Brente je ostala. Verjamem, da se kmalu vrnemo!
Tabor je namenjen vsem registriranim alpinistom in starejšim pripravnikom ter mlajšim pripravnikom, obvezno v navezi z alpinistom.
Vabljeni na ogled nove občasne razstave v Slovenski planinski muzej v Mojstrano z naslovom Znanstveniki ob vrvi: prvi slovenski raziskovalci v Himalaji. Razstava predstavlja njihove zemljevide, predmete in opažanja ter razkriva Himalajo kot prostor, kjer se prepletajo znanost, alpinizem in radovednost.
Slabo leto po prvenstveni smeri po zahodnem grebenu na Gašerbrum III (7952 m) se Aleš Česen znova vrača v Karakorum, tokrat v navezi z avstrijskim soplezalcem in jadralnim padalcem Lukasom Wörlejem. Njun cilj je zahodna stena gore Khurdopin Sar (6310 m) in obeta se jima prava avantura, saj je to območje zelo malo raziskano in uporabnih informacij o gori in steni sploh še nimata. Več v pogovoru z vodjo odprave!
Tokrat smo v podcastu V Steni gostili izjemnega alpinista Petra Podgornika – človeka, ki ga gore spremljajo že od mladih let in ki je s svojo predanostjo, vztrajnostjo ter neizbrisnim pečatom zaznamoval slovenski alpinizem.
Preživeli smo dvodnevni tabor v dolini Trente. Imeli smo odlične pogoje za plezanje, dobro vreme in visoko motivacijo. Tabor je zbral 11 plezalcev, ki se prej praviloma niso poznali. Sam vidim pomen takega tabora ravno v tem: v tvorjenju novih navez, prenašanju znanja in idej, odkrivanju območij, kamor se sicer morda ne bi podali. Odzivi udeležencev tabora to potrjujejo.
Tokratnega tabora se je udeležilo 14 udeležencev iz 8 različnih alpinističnih odsekov. Glavni namen tabora je bil usposobiti udeležence za dobro nameščanje predvsem klinov. »Tabor, ki postreže s pedagoškim pristopom, ki ga na alpinističnih odsekih zaradi pomanjkanja časa navadno ne izvajamo«. V praksi to pomeni, da posamezna naveza v 160 m dolgi smeri težavnosti II-IV preživi cel dan.
Alpinistične novice so lepo zaživele. Dolgo pa smo se ukvarjali z mislijo ali omogočiti možnosti komentarjev, saj smo se iz preteklih izkušenj naučili, da so komentarji čez čas postali sredstvo verbalnega "prepucavanja". A vendar ...
.jpg)
Mednarodna zveza planinskih organizacij
ICAR - mednarodna komisija za gorsko reševanje
Fundacija za šport
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Gorska reševalna zveza Slovenije